Blog vs. wiki

Na spletu sta se v zadnjih letih – nekako na pogorišču forumov in ob boku fenomena OhmyNews – uveljavila dva tipa medijev¹: blog in wiki. Mnogi so med obema konceptoma že izbrali in zagovarjajo svojega, a velja kljub temu opozoriti na prednosti oziroma slabosti vsakega od njiju: medtem ko je blog zgodba posameznika, je wiki zgodba, ki jo pripoveduje skupnost.

Blog: avtor in čas

Uspeh blogov vidim ravno v tem, da postavljajo v središče avtorja in njegovo osebnost. Koncept bloga skozi to, da avtorju zagotavlja popolno uredniško svobodo in razvijanje lastnega stila, na nek način omogoča predstavitev oziroma ustvarjanje “kiberosebnosti” posameznika. In kljub temu, da je lahko ta osebnost popolnoma neresnična, gre za zelo individualizirano vsebino, do katere se lahko ostali – prav tako individualizirani posamezniki – skozi komentarje kvečjemu opredeljujejo. Ne morejo pa v to vsebino posegati, je spreminjati. Poleg fokusiranja na osebnosti, pomembno vlogo igra tudi kumulacija znanja, ki se vrši skozi zaporedno nizanje zapisov v času². Vsak zapis je posnetek [snapshot] določenega trenutka in ima najpogosteje že ob objavi polno vrednost. Vse “nadgradnje” pa potekajo bodisi skozi linearno nizanje komentarjev v debati, ki sledi, ali pa skozi – spet linearno – nizanje novih zapisov.

A tako kot sta izpostavljanje avtorja in časovno nizanje zapisov, prednosti, sta to hkrati tudi slabosti koncepta. Postavljanje avtorja v ospredje pri vsakem zapisu – kar se na blogih nehote zgodi skoraj vedno – za kompetenco “medija” ni ravno najbolj koristno. Bralci v medijih še vedno iščemo vsaj navidezno objektivnost. Občutek torej, ki ga blogi v svoji subjektivnosti niso sposobni nuditi. Če ne verjamete, se vprašajte, zakaj revije niso sestavljene pretežno iz kolumn. Ali pa poiščite v tem dejstvu odgovor, zakaj vam je šel Marko Crnkovič na zadnji strani Dela – bolj ko ste ga brali – na živce … sicer ne vedno, pa vendar. No, linearnost na drugi strani pa povzroča, da so zapisi na blogih precej minljivi. Spomnite se samo, kdaj ste nazadnje na kakšnem blogu prebrali vsaj pet zapisov iz arhiva. Ste?! Skupaj z vsemi komentarji?

Wiki: skupnost in téma

Wiki za razliko od bloga v ospredje postavi temo pogovora. S tem, ko sistem omogoča, da kdorkoli poseže v vsebino, se izgublja osebnostna nota, a se vsebina po principu “več glav več ve” širi na področja, o katerih prvi avtor morda ne ve nič. Posebnosti posameznika se žrtvuje za kumulacijo znanja, ki ni linearna, ampak kontekstualna. Vse to pa na način, ki ga je sposobna uresničevati samo skupnost posameznikov. V tem procesu se obrusijo skrajnosti in vsebina, ki nastane, predstavlja (v idealnem primeru) konsenz skupnosti o določeni temi.

Izgubljanje skrajnosti pa ni vedno dobra stvar, saj se je že večkrat pokazalo, da je izjemnost odraz skrajnosti in ne povprečja. Med pomanjkljivosti wiki modela sodi tudi izgubljanje avtorstva (osebnostne note), saj to ne vpliva samo na negativno percepcijo pri avtorjih, ki niso naklonjeni izgubljanja lastne individualnosti v brezosebni masi, ampak postavlja izzive tudi pred tiste, ki se ukvarjajo z urejanjem avtorskih pravic. Da o tem, kako Wikipedia še vedno ni uspela razrešiti problema diktature (nevedne) večine, sploh ne govorim. O tem, kako višje vrednotiti informacije, ki jih prispevajo bolj kompetenti avtorji, sem namreč že pisal v zapisu Kaj je z mojo identiteto. Gre pa za zgodbo Jarona Lanierja, ki je moral na Wikipedii večkrat zapored popravljati napačne podatke o sebi(!). Sistem je namreč enako obravnaval njegov “glas” kot glas kateregakoli drugega internavta.

Razlike

Opomba: Spodnja razmejitev ne zajame vse možnih različic enega ali drugega modela, ampak je poenostavljen pregled splošnih značilnosti.

Kompetenca avtorjev in pomembnost teme

Skupna problema obeh konceptov pa sta ta, da imajo za sodelovanje najmanj časa ravno tisti, za katere bi si najbolj želeli, da sodelujejo, in da najmanj pomembna vsebina sproža najbolj intenzivno “sodelovanje”³. In nisem ravno prepričan, da je odgovore na ta izziva sploh mogoče najti.

Blog plus wiki je bliki?

Ali je mogoče oba koncepta združiti tako, da se slabosti čim bolj odpravijo in se pri tem prednosti obeh ohranijo? Nekateri so poskušali, a se je večina poskusov končala bolj ali manj neuspešno. Mogoče je težava v tem, kar je izpostavil Martin Fowler, eden prvih, ki je poskušal združiti oba koncepta. Ko so mu očitali, da je naredil nekaj “nedopustnih” kompromisov in zato ne more govoriti o “pravem” Blikiju, je odgovoril: “Tako kot jaz nimam vseh lastnosti svoje matere, ampak sem mešanica obeh staršev, tudi moja rešitev nima vseh lastnosti obeh konceptov”.

Sam sem se precej časa ukvarjal s tem, kako postaviti Bliki s čim manj kompromisi. In kljub temu, da moj prvi prototip Blikija nosi letnico 2005 in mi v dveh letih ni uspelo zbrati energije, da bi platformo postavil in podvrgel preizkusu, bi rad idejo v kratkem realiziral. Zato me na tej točki zanima, katere lastnosti se vam zdijo tako vitalnega pomena za uspeh posameznega koncepta, da jih je treba na vsak način ohraniti.

¹ Lahko bi govorili tudi o neke vrste različnih modelih državljanskega novinarstva oziroma aktivnega poseganja posameznikov (skupnosti) v medijsko sfero.
² Glede na to, da osebni dnevniki temeljijo na tem, ta druga lastnost potisne bloge še bolj v sfero izpovedovanja osebnih izkušenj v najširšem smislu in iz avtorja napravi kronista.
³ Problem je bolj znan kot dilema o barvi lope za kolesa.