Feljtonist Jeremy Clarkson

Mnogi Jeremyja Clarksona poznate kot voditelja razvpite avtomobilistične oddaje Top Gear, ki jo vrtijo na BBC. Meni pa se je v preteklih dneh predstavil tudi kot pisec podlistkov oziroma feljtonov. In moram priznati, da me je ne samo prijetno presenetil ampak tudi navdušil.

Najprej sem v enem samem dnevu pogoltnil štiristo strani njegove Don’t Stop Me Now, v kateri na sebi tako zelo značilen način predstavi kakšnih šestdeset avtomobilov. No, prav … nisem prebral vseh recenzij. Spustil sem tistih deset najbolj eksotičnih avtomobilov, o katerih ne sanjam niti takrat, ko sanjam, da imam na računu nekaj sanjskih milijonov. Pa še to le zato, ker me je na polici čakalo še šest(!) knjig izpod njegovega peresa.¹

A če je Don’t Stop Me Now le Top Gear v drugačnem formatu, so ostale bukvice precej bolj zanimive. V I Know You Got Soul Jeremy opisuje stroje, ki imajo dušo – tiste torej, ki so iz tehničnega, oblikovalskega ali pa izključno družbenega vidika nekaj posebnega. Imajo tisto nekaj. Opiše, kako je jokal, ko so prizemljili letalo Concorde, ne more dovolj prehvaliti Zeppelinov, čeprav so bili popoln flop (ne, ne govorim o bendu), in poje hvalo AK47, ki ga večina pozna pod bolj ljudskim imenom kalašnikov.

No, pravi biser pa sem odkril šele v tretje. Prvi del – ja, ja … tip je preklemansko produktiven – sveta kot ga vidi Clarkson ali v originalu The World According to Clarkson. Angleški humor v najčistejši obliki. In to o vsem drugem, razen o avtomobilih. ;-)

Za konec in v pokušino pa vam ponujam kratko anekdoto, ki jo je Jeremy zapisal v Don’t Stop Me Now. Kot protiargument, zakaj ne kupiti BMW 645Ci, navaja med drugim tudi iracionalne predsodke, ki jih imajo ostali vozniki proti voznikom beemvejev. Podobne skratka kot jih imajo Angleži proti Škotom, še posebej odkar so v Trainspottingu videli Begbieja …

Sometimes, though, people are bullied for no reason. A friend of mine was at the Edinburgh Festival once, which, so far as I can work out, involved sitting in a pub drinking lots of beer. This meant, inevitably, that pretty soon he rushed off to the lavatory to be sick.

Unfortunately, and I guess we’ve all been there, stomachular reversal is not an event which can be tamed and timed. So it all started to arrive before he made it to the stalls.

At the last moment he shoved the cubicle door open and vomited extravagantly . . . all over some poor chap who was in there doing, and minding, his own business.

Without a word my friend slammed the door shut and then thought: “Oh no. I have just been sick all over someone who is Scottish. He is bound to come out of there and pull my arms off.” So, confused by drink, he thought he’d better get the first punch in.

With that he opened the door again, and before running away planted a huge fist in the man’s startled face.

— Jeremy Clarkson iz recenzije BMW 645Ci

Pa prijetno branje! Posebej priporočam na dopustu.

¹ Za vse, ki vas zanima, od kod kar naenkrat toliko knjig tega avtorja, je tukaj krajša digresija. Šolska prijateljica moje mame ima dva sina, ki imata založbo Insignis. No, ta založba izdaja Clarksonove knjige kot po tekočem traku, saj se na Poljskem prodajajo v milijonskih nakladah. Biznis je pač biznis in ga je treba kuti, dokler je vroč. Jaz pa sem na knjige naletel po naključju, ko so kot (promocijsko) darilo ležale na eni od knjižnih polici v spalnici mojih staršev.