Jonathan Harris in Sepandar Kamvar sta avtorja, katerih delo me je precej navdušilo. Med njunimi projekti še posebej izstopa projekt We Feel Fine, ki je bil izveden s Processingom.
We Feel Fine od avgusta 2005 zbira po blogih informacije o emocionalnem stanju piscev. Pri projektu navdušujeta tako ideja kot izvedba: uporabniški vmesnik in način prikaza informacij sta izredno domišljena.
Za več kot leto dni sem pozabil na Processing (lani smo na Magdaleni gostili Mariusa Watza, ki je imel delavnico na to temo), potem pa me je Boris D. – ki se je ravnokar vrnil iz Barcelone s festivala OFFF – spomnil, kako zanimive stvari se da izvesti s pomočjo Processinga. Processing je odprtokodna aplikacija za programerje-umetnike, ki želijo upravljati s slikami, animacijami in/ali glasbo.
Še dve zanimivi stvari, ki ju je Divjak prinesel s festivala:
- Natzke (če ste kdaj pripravljali papirnati katalog v Flashu, vam bo takoj jasno)
- Love Lines (istih avtorjev kot projekt “We Feel Fine”)
Tale wefeelfine je zanimiv z vidika tržnih raziskav … recimo, da ciljno skupino omejiš na ljudi, ki se počutijo sick … in kvalitativno raziščeš … verjetno dobiš podobne rezultate, kot iz kakšne fokusne skupine.
Sem poskusil iskat na par zelo določljivih občutij .. recimo “I feel suicidal” …. In potem greš gledat, kdo od teh še objavlja na svojem blogu, kdo pa recimo … ne objavlja več. brrr.