Morda bodo mediji spoznali, da lahko – podobno kot pornografska spletna mesta – odlično živijo tudi izključno od sladokuscev in se bodo nehali ukvarjati s povprečnimi uporabniki. Vsebino bodo prodajali publiki, ki zahteva visoko kakovostno vsebino in jo je pripravljena tudi plačati. Raja pa bo ostala “zunaj” in bo zadovoljevala svoje potrebe na bolj bazični ravni. S tem, kar bo na voljo brezplačno.
Največja težava medijev, ki ponujajo vsebino z izključno informativno oziroma nizko interpretativno vrednostjo, je v tem, da jo pač morajo(!) ponujati brezplačno. Konkurentov, ki ponujajo to “isto” vsebino brezplačno, je preprosto preveč1. Takoj, ko bo moral uporabnik plačati zanjo – ne glede na to ali v obliki “klasične” naročnine ali mikroplačila – jo bo raje poiskal drugje. In to lahko stori v trenutku. Pravzaprav je zvestoba do teh medijev zelo nizka, saj uporabniki spremljajo hkrati več medijev, ki ponujajo enako vsebino.
Prepričani pa ste lahko, da bo model plačevanja – kakršenkoli že bo –, funkcioniral samo za časopise, ki bodo ponujali pretežno specializirano2 ali pa samosvojo vsebino. Drugih (plačljivih) medijev ne bo.
1 Za razjasnitev ozadja toplo priporočam Owning the Story … še posebej od 15. minute naprej (via Mitja Mavsar. Hvala!)
2 Med specializirane medije sodijo tudi lokalni mediji.