Obstaja nekaj, kar bo v prihodnosti še bolj usodno poseglo v razvoj spleta, kot to počne danes. Gre za vprašanje identitete. A kljub temu, da se zadeva kaže kot samostojna dilema, se fenomen pri nadaljnji obravnavi pravzaprav razdeli na dve vprašanji: identitete kot kompetence in identitete kot odgovornosti. Najprej si poglejmo, kaj pomeni jasno ugotavljanje identitete za kakovost in verodostojnost vsebin na spletu.
Continue reading
October 2007
Skozi usta drugega
Ko se vam zazdi, da nečesa preprosto ne boste mogli bolje ubesediti, kot so to pred vami že storili Rutger Hauer v Blade Runnerju, Johnny Depp v Fear and Loathing in Las Vegas ali John Torturro v Velikem Lebowskem, se lahko zatečete na KillerClips.
Ali kot pravi Dana Carvey v Waynovem svetu: “It’s almost too easy.” ;-)
Brezpogojno nagrajujte zvestobo
“Coupons. You want coupons. […] I got two words for you: loyalty … reduction.” Na to izjavo iz kratkega filma, ki sem ga omenil zadnjič, bi rad navezal zgodbo o prikupni punčki, ki nas gleda z gigant plakatov za Mercator. Pravi, da ne razume, zakaj odrasli spet zbiramo enake1 nalepke. Ob njenem čudenju se lahko samo pokroviteljsko nasmehnemo, češ, saj res še ne more razumeti, da se s temi nalepkami meri zvestoba, ki bo “bogato” nagrajena.
Dvojka za slabe oglaševalce
Geert de Sager, marketinški direktor pri Microsoftu, je z belgijsko agencijo Openhere pred pol leta posnel oglas za Microsoft Digital Advertising Solutions, v katerem spregovori o spremembah v odnosu med oglaševalcem in potrošnico. Kljub temu, da zadeva ni več sveža, je sporočilo še kako aktualno. Najboljša dela sta tisti o brezplačnih kuponih in seveda “the chance to win a Bahamas vacation!” :-)
Skratka, avtor uspe na duhovit način izpostaviti problem, nadaljevanje, v katerem so rešitve, pa bo moral vsak oglaševalec (ali agencija) poiskati sam.
Oglas si lahko ogledate na Youtubeu, ozadje in potek celotne zgodbe pa na posebej za to priložnost postavljenem blogu Bring The Love Back.
Nova obzorja v oglaševanju
Golden Drum, katerega štirinajsta ponovitev se je končala včeraj, že dolgo ni več oglaševalski festival Nove Evrope. Novi Evropi so ekskluzivno dostopne samo še štiri skupine “starih” medijev: teve, tisk, radio in zunanje oglaševanje (outdoor). Spremembe, ki jih narekuje mobilizacija kupca, pa tako hitro širijo polje komuniciranja, da ti mediji izgubljajo tudi primat. S tem se že riše pokrajina, ki čaka festival beyond the horizon – za obzorjem.
Transformacija fotografije z upoštevanjem motiva
Naslov je zelo svoboden prevod fraze “content-aware image resizing”, gre pa za drugačen način raztegovanja ali stiskanja originalne fotografije. Nič posebnega boste porekli, saj to počnemo tudi večkrat na dan. A tokrat gre za “pametno” transformacijo, pri kateri se upošteva vsebina fotografije. Avtorja (Dr. Ariel Shamir in Shai Avidan) sta upoštevala tudi specifike pri transformaciji določenih motivov, na primer človeškega obraza.
Dovolj bodi torej besed, raje si kar sami poglejte, kako zadeva deluje. Še QuickTime verzija.
Potem pa preberite še dokument s podrobnostmi (PDF, ~20MB!).
Množičnim morilcem mora biti zelo težko
Morda še niste opazili – ja, seveda ste -, da je eden izmed najmočnejših človeških vzgibov samohvala. Potreba po poudarjanju lastnih uspehov je tako močna, da se ljudje hvalijo tudi, če nimajo nobenega razloga za to. In če je takim ljudem, ki se nimajo s čim pohvaliti, težko shajati, dokler si nečesa ne izmislijo, kako težko mora biti šele množičnim morilcem, ko se v lokalih ne morejo nikomur pohvaliti, kako dobro opravljajo svoje “delo”.
Leto – in z njim tudi vse ostalo – se konča 31. decembra
Bolj ko se bliža konec leta, več sestankov pri naročnikih poteka v znamenju zloveščega zadnjega decembra. Za mnogo podjetij se, kar je meni popolnoma nerazumljivo, s poslovnim letom zaključuje tudi pogled naprej. Na sestankih pa se vedno pogosteje omenja neznanega sodelavca Silvestra, po katerem bo vse drugače. In to se potem ponavlja vsako leto znova. Tako se prvi delovni dan v januarju vedno začne z besedami: “Ufff, pa smo preživeli še eno zajebano leto.” Skrb za doseganje rezultatov pa se preloži na oktober leta, ki se ja ravnokar začelo.
Jaz bi se z vsemi močmi trudil v svojem podjetju izkoreniniti ravno takšno miselnost. A to sem jaz, ostali pa …
Obvestilo za bralce: Ping
V začetku tedna sem poleg rednih (no, manj rednih) zapisov, vpeljal rubriko Ping, kjer bom objavljal krajše in včasih tudi manj resne zapise. Zadnje tri boste našli na prvi strani pod že znanima dvema bolj “prominentnima” mestoma za osrednje zapise. ;-)
Odločil sem se tudi, da zapise izločim iz osrednjega RSS vira, tako da se lahko sami odločite, kako želite še naprej spremljati ta blog.
Continue reading
En namiznik na otroka
One laptop per child je iniciativa Nicholasa Negroponteja, legendarnega MIT-jevca, katere namen je premoščanje digitalne razslojenosti (digital divide) v družbi, enega najresnejših problemov pogostokrat preveč idealiziranega omreženega sveta.
Za vse, ki vas zanima več o projektu, MMC Kibla v petek, 26. oktobra ob 20.00, organizira predstavitev projekta. Več na Kiblix. [Obvestilo dodano 15.10.2007]
Nicholasa sem imel priložnost poslušati v Cankarjevem domu na prvem letu mojega študija. V dveh urah mu je uspelo predstaviti toliko impresivnih zadev, da sem si predavanje zapomnil do danes. Med drugim je predstavil tudi e-papir. In to slabih 15(!) let nazaj. Spomnim se pa tudi, da je bilo predavanje za tiste čase strupeno drago. Z Andrejem sva vstopnici dobila od Mance Košir ali pa ju je on priberačil pri Anuški Ferligoj.
Skratka, ko sem zvedel za akcijo, sem najprej želel samo donirati 200$, potem pa odkril, da se bo od 12. novembra mogoče priključiti k akciji po sistemu Give One Get One. Odločil sem se torej, da bo sočasno, ko bo en otrok v Ruandi ali pa v Kambodži odkrival čare tehnologije, to na drugem koncu sveta in na enakem računalniku počela tudi moja hči. Akcija bo sicer trajala omejen čas in samo v Združenih državah, a se na srečo Tinin brat ravno konec novembra za leto dni seli v Kalifornijo.
Če pa mi kljub vsemu ne uspe, vsaj vem, kaj bo moja naslednja donacija.
Interaktivnost na MTV
Moja najstniška leta so bila precej “podložena” z zvokom in sliko MTV-ja, zato je bila, ko sem se na Joostu namenil testirati, kaj vse nam bo v prihodnosti ponudila interaktivna televizija, precej jasna odločitev, da to storim z glasbenim programom. Med slabimi tristo kanali sem izbral enega s pomenljivim naslovom IMF Passage to India, ki je – prav sta uganili – nekakšna indijska različica MTV-ja. Moram priznati, da sem se ob bollywoodski glasbi pošteno zabaval. A kljub temu, da sem zadevo spremljal preko računalnika, je bila izkušnja še precej televizijska – enosmerna.
Potem pa sem naletel na Neon Bible, video spot, ki zares zaživi šele v novem okolju – na interaktivni televiziji. Aja, pa ne samo gledat, tudi kliknite kaj. :-)
Samo učinki štejejo
Odkar smo se preselili h kajakaški progi v Tacen, začenjam delavnike z vožnjo po neasfaltiranih stranpoteh. A kljub temu vsak dan – tako kot cela četica drugih mučenikov – z veseljem zavijem na precej luknjasto pot, ki me bo v “pičlih” desetih minutah pripeljala do Celovške ceste … točno tja, kjer bi morala konec leta skozi hrib steči nova avtocesta. Alternativa je namreč bistveno slabša.