Doma smo. Počasi urejamo vtise v svojih glavah in goro fotografij, ki smo jih posneli v zadnjih treh tednih. Prvo je prijetno, slednje pa precej mukotrpno. V naslednjih nekaj vrsticah se zato raje ukvarjam z vtisi in tako priobčujem še zadnji del razmišljanj o “nenavadni” deželi na drugi strani Atlantika. Na kratko pa le to: všeč mi je ta dežela in zagotovo se bom še kdaj vrnil.
Continue reading
America or bust #2
Obisk pri Tininem bratu zaključujemo z nekaj dnevi v San Franciscu. Prejšnji teden smo bili zelo pridni in naredili slabih tri tisoč kilometrov (če se zdi to komu premehkužno, preberite zadnji del poglavja “Promet” v prejšnjem zapisu) s postanki nekako takole: Lake Tahoe, Yosemite, Kings Canyon & Sequoia, LA, Pinnacles in povratek ob pacifiški obali. T’is somethin’ more I’ve learned …
Continue reading
America or bust #1
Danes je v zdruzenih drzavah cetrti julij – drzavni praznik. Po dveh tednih osvajanja ‘divjega’ zahoda priobcujem prvih nekaj vtisov. Zaenkrat so brez sumnikov, saj tele vrstice pisem na Livijinem OLPC-ju in povezen preko neke komaj spodobne povezave v kampu nekje na pol poti med LA in San Franciscom.
Continue reading
Kako rešiti Facebook?
Največji Facebookov problem je v tem, da (še) nima delujočega poslovnega modela. Ustvarjanje prihodkov s ponujanjem klasičnih spletnih oglasov (bannerjev) ali pa manično zbiranje podatkov o uporabnikih pač ni nekaj, na čemer bi lahko (z)rasel nov Google. V tem trenutku Facebookova strategija bolj spominja na dinozavrski model, ki bolj sodi med medle poslovne poskuse Microsofta na spletu, kot pa na zametke nove ekonomske paradigme. Poglejmo, ali ni problem morda tudi nerešljiv?
Continue reading
Spletna trgovina Mercator
Septembra lani je Mercator prenovil svoj spletni nastop1 in v sklopu te prenove tudi spletno trgovino. Verjamem, da obstajajo tudi objektivni razlogi2, a kljub temu ne morem prezreti, da je nakupovanje v njihovi spletni trgovini nekaj nemogočega. Ta ostra trditev seveda ni objektivno dejstvo, saj se v končni fazi paket z naročenimi stvarmi le znajde na pultu vaše kuhinje, ampak posledica neverjetno slabe uporabniške izkušnje, ki uporabnika spremlja še dolgo po tem, ko je končal z nakupom.
Continue reading
Na zmenek z uporabnikom
V času množičnih medijev je bilo nekaj srečevališč, ki so bila odlično obiskana: televizijski ekran, jutranji časopis ali gigantski plakat na poti domov. Na teh nekaj mestih so lahko blagovne znamke srečale večino svojih kupcev. Obnašale so se lahko kot gostiteljice, saj jim je bilo okolje domače in so ga suvereno obvladovale. Digitalizacija in internet pa nista spremenila samo načina poslovanja, ampak sta povzročila tudi migracijo uporabnikov od medijev širokega dosega k nišnim medijem.
ZDA – nadzorovana demokracija
Ustanovni očetje, ki so odgovorni za pripravo ameriške ustave in ustanovitev dežele svobodnih, so se zavedali, da tudi demokratični sistem, v katerem vlada pravilo ena oseba en glas, ni popoln.1 Izražena volja ljudstva je lahko tudi rezultat iracionalne ali neprave odločitve.2 Zato so v sistem vgradili dodatno varovalko, ki bi onemogočala, da se ljudstvo napačno(?!) odloči. V proces volitev predsednika so za vsak primer vgradili tampon cono – elektorje. Tako so postali dejanski nosilci volilne pravice elektorji in ne posamezniki.
Želite, prosim? – Eno spletno socialno mrežo …
Kratko je trajalo moje veselje nad tem, da so podjetja končno spoznala pomen spletnih mest. Nekatera jih razumejo celo kot investicijo, kar je naravnost navdušujoče. Ampak … ko boste izvedeli, kaj je trenutno najbolj vroča neumnost stvar na tržišču, vam bo takoj jasno, zakaj ne morem govoriti tudi o razumevanju spletne prisotnosti. Trenuten hype je namreč imeti lastno spletno socialno mrežo. In to ne glede na to, kaj bo predstavljala v mozaiku, ki mu pravimo spletna prisotnost neke blagovne znamke.
GPS – naslednja velika stvar na mobilnikih
Po uspešnem pohodu digitalnih kamer na svet mobilnikov, nas uporabnike – najverjetneje še letos – čaka nova prelomnica. S tem, ko bo vedno več mobilnikov opremljenih s satelitskim navigacijskim sistemom (GNSS), se bodo kot po dežju pojavile tudi storitve, ki bodo izkoriščale ta podatek. Konvergenca satelitske navigacije in mobilnikov pa bo imela bistveno večji vpliv na naš življenjski stil, kot so ga imeli camphones – s tretjim očesom opremljeni mobilniki.
Global – lekcija o moči uporabnikov
Zgodbo o smrti dvajsetletnika pred diskoteko Global so obdelali iz vseh mogočih zornih kotov, zato skoraj ni več kaj dodati. Precej ljudi se je – če so pametni – tudi marsikaj naučilo. S tem, ko so lokal pred slabima dvema tednoma zaprli, pa se je končala tudi izjemno pomembna demonstracija za vse poslovneže. Ne bi mogli namreč sodelovati v bolj nazornem prikazu, kako izjemno moč imajo uporabniki. Ker se te moči pogosto niti ne zavedamo, naj bo Globalova zgodba opomnik, da sta škarje in platno (ves čas) v naših rokah. Uporabniki lahko uničimo vsak še tako lukrativen biznis, a ravno tako lahko iz drugega (tudi čez noč) naredimo zgodbo o uspehu.
Svet iz pikslov
Nekako sočasno z ustanovitvijo Profana, torej še v prejšnjem tisočletju, smo se v ekipi navduševali nad virtualnim svetom diskoteke Mobiles Disco, ki so jo naseljevali pikslasti človečki. Predvsem Grega se je popolnoma zaljubil v ta svet in preživel precej časa v naslednji različici, ki je nosila ime Hotelli Kultakala ali po naše Hotel Zlata ribica1. Spodbujeni z zmago Magdalenine pokrajine na SOF-u leta 2000 in obsedeni z – na trenutke bolestno – željo po lastnem piksel svetu, smo začeli graditi AdTown.
Google napada tradicionalne medije
“Be afraid. Be very afraid!” — Dovolite mi, da si za uvod sposodim besede, ki so pred dvajsetimi leti v kinodvorane pospremile gledalce legendarne grozljivke Muha. V filmu jih izreče Gena Davis, namenjene pa so znanstveniku, ki mu teleportacija ni uspela tako, kot je načrtoval. Danes so te besede namenjene vsem v oglaševalskem poslu, ki še vedno živijo v zanikanju in se tolažijo, da internetna revolucija njihovega biznisa (še) ni bistveno spremenila. Ravno nasprotno – ohranjanje statusa quo, ni več racionalna odločitev.
Nemrežne blagovne znamke
V svojem poslu se najpogosteje srečujem z ljudmi, ki želijo imeti opravka z internetom. Bodisi želijo poživiti svojo prisotnost na spletu ali pa s tehnologijo nadgraditi način poslovanja. Pa vendar se zgodijo tudi trenutki, ko je lahko moj odziv le: “Oprostite, a vam internet v tem trenutku ne more koristiti. Osredotočite se raje na druge (trženjske) aktivnosti.” Ali torej obstajajo nemrežne blagovne znamke … takšne, ki bodo (vedno) uspešne, četudi bodo obstajale samo offline? Ali pa samo še nimamo pravih rešitev zanje?
Continue reading
iPhone le certificiran Gphone
Apple ve, da se poslovni uspeh skriva v mojstrskem uglaševanju izdelkov z vidika uporabniške izkušnje. Verjamejo namreč, da izdelki, ki odlično služijo svojemu namenu in jih je preprosto uporabljati, zmagujejo v bitki za srca uporabnikov. Vse lepo in prav. Obstaja pa tudi neko drugo podjetje, ki se je v svoji veliko krajši zgodovini naučilo pomembnejšo lekcijo. Bolj bistveno od ponujanja lastne ideje, kako naj stvar deluje, je ponuditi uporabnikom platformo. Uporabniki pa naj se sami odločajo, kako jo bodo uporabljali.
Moje odločitve
Po pregretih debatah o (ne)kajenju in prvih učinkih prenovljenega kadilskega zakona, so me zdaj napotili še na spletno mesto OwnYourC, ki ga je vkup djala AgencyNet. Spletno mesto samo po sebi ni ravno nekaj revolucionarnega, saj so Flash pokrajine z nami že zelo dolgo. Za eno – sicer veliko bolj asketsko – smo takrat še Profanovci pred sedmimi leti na SOF-u prejeli Veliko nagrado.
Bolj kot samo spletno mesto so zanimive “spremljevalne” aktivnosti, ki so lahko v navdih podobnim projektom v Sloveniji, recimo tistemu Z glavo na zabavo. Med drugim bomo našli natečaj za najbolj izviren filmček na temo odvajanja od kajenja, podporo gibanju GetR!EAL in še posebej zanimiv spletni servis Fixnixer, ki ponuja tritedensko odvajalno terapijo, podprto s tako imenovanimi novimi mediji. Omenjeno spletno mesto bo prav prišlo še posebej vsem tistim, ki boste ob novem letu (spet) sprejemali resne odločitve.
Za ostale pa v pokušino trije (uradni) filmčki na temo naših odločitev z velikim ‘O’: