Nova ekonomija

Digitalizacija in internet sta spremenila osnovni koncept poslovanja, s katerim se je zmagovalo vse do konca preteklega tisočletja. Ideja, kako s čim nižjimi stroški narediti čim več povprečnih stvari za povprečnega kupca, je umrla v trenutku, ko je poslu zavladal koncept dolgega repa. Torej, kako s čim nižjimi stroški zapolniti še tako majhno nišo. Pa tudi iskanje kupcev za svojo ponudbo post festum, ne daje več pričakovanih rezultatov.

Najbolj nazoren primer obvladovanja dolgega repa je Amazon.com, ki s svojo teoretično(!) neskončno prodajno polico in ogromnim številom majhnih poslov, ko posamezen artikel kupijo le trije ali štirje, nazadnje zasluži občutno več, kot s prodajo prvih petdesetih bestsellerjev.

Poleg tega, da so ponudniki “prisiljeni” v zadovoljevanje še tako samosvojega interesa (vsakega?) posameznika, so se nekateri znašli še v enem zanimivem položaju. Zaradi združevanja komunikacijskega in distribucijskega kanala je lahko od zavedanja (oglas na iskalniku Google) do nakupa (najnovejša pesem vašega priljubljenega izvajalca v vašem iPodu) le nekaj klikov.

Novi potrošnik

Način poslovanja pa se ni spremenil samo v maloprodajnem segmentu, ampak je stalna povezanost med ponudniki in odjemalci, ki jo zagotavlja internet, spremenil tudi poslovanje storitvenih podjetij. Če ne drugega, so stranke postale tako razvajene, da pričakujejo hitre, učinkovite in poceni storitve. V nasprotnem primeru se brez težav in obotavljanja preusmerijo drugam. In to nemalokrat šele po tem, ko so ostalemu svetu na svojem ali kakšnem drugem blogu vesoljnemu svetu razkrili vse vaše napake.

Zaradi te mobilnosti in povezanosti pa se je spremenil tudi način komuniciranja z uporabniki. Podjetja – pa tudi oglaševalske in PR agencije, ki so delale v njihovem imenu – so večinoma izgubila nadzor tako nad izbiro kanalov kot nad vsebino sporočil. Še več, uporabniki niso začeli komunicirati le s ponudnikom, pač pa so začeli svojo moč črpati predvsem iz izjemno intenzivne komunikacije med seboj. Ker ta emancipirani potrošnik v vsakem stiku s ponudnikom pričakuje pristnost, resnicoljubnost in osredotočenost na uporabnika, so bili ponudniki prisiljeni opustiti najprej neresničen, potem pa še prazen govor.

V razmerah, ko so se mediji in konzumiranje medijskih vsebin tako drastično spremenili, pa produciranje drugačnih televizijskih oglasov, boljše skrivanje plačanih člankov ali prenos oglaševanja na internet, preprosto ne zadoščajo. Trženje v takšnih razmerah je vsak – dobesedno vsak – stik med vašo blagovno znamko in njenim uporabnikom. Vsaka obljuba, ki jo vaša blagovna znamka da, pa vaš dolg do uporabnika, ki uresničevanje te obljube vsak trenutek budno spremlja.

Pričujoči zapis je skrajšana različica članka, ki je bil objavljen v Financah 28. novembra 2007, na predvečer 10. Sempla.