Po uspešnem pohodu digitalnih kamer na svet mobilnikov, nas uporabnike – najverjetneje še letos – čaka nova prelomnica. S tem, ko bo vedno več mobilnikov opremljenih s satelitskim navigacijskim sistemom (GNSS), se bodo kot po dežju pojavile tudi storitve, ki bodo izkoriščale ta podatek. Konvergenca satelitske navigacije in mobilnikov pa bo imela bistveno večji vpliv na naš življenjski stil, kot so ga imeli camphones – s tretjim očesom opremljeni mobilniki.
tehnologija
There are 15 posts tagged tehnologija (this is page 1 of 1).
iPhone le certificiran Gphone
Apple ve, da se poslovni uspeh skriva v mojstrskem uglaševanju izdelkov z vidika uporabniške izkušnje. Verjamejo namreč, da izdelki, ki odlično služijo svojemu namenu in jih je preprosto uporabljati, zmagujejo v bitki za srca uporabnikov. Vse lepo in prav. Obstaja pa tudi neko drugo podjetje, ki se je v svoji veliko krajši zgodovini naučilo pomembnejšo lekcijo. Bolj bistveno od ponujanja lastne ideje, kako naj stvar deluje, je ponuditi uporabnikom platformo. Uporabniki pa naj se sami odločajo, kako jo bodo uporabljali.
Zadnja večerja pri šestih milijardah pik
Leonardova Zadnja večerja dimenzij 172.181 krat 93.611 pik. Torej fotografija z nekaj malo več kot 16 giga piksli. Za boljšo predstavo si poglejmo, kaj to pomeni v bolj profanem jeziku:
- če bi jo želeli prikazati na ekranu (berite: ekranih) v celoti, bi jih potrebovali kar 135 (pri resoluciji 1280×1024);
- če bi jo želeli shraniti na svojem trdem disku, bi ji morali odmeriti zajetnih 96 GB, torej toliko kot bi potrebovali za več kot 20 filmov v DVD ali preko 130 filmčkov v DivX formatu;
- če bi jo želeli natisniti s 300 dpi pa bi potrebovali kar dva lista formata A0 – torej več kot kvadratni meter površine.
Fascinantno! Sploh na ekstremnih povečavah, ko so vidne še tako majhne podrobnosti.
Tisti, ki boste brali Dana Browna (še enkrat), si spletno mesto obvezno shranite med priljubljene. ;-)
Za ostale še nekaj tehničnih podrobnosti ali pa nekaj njihovih drugih projektov.
PS. Tadej, hvala za informacijo.
Kaj bereš? Kindle.
Jeff Bezos želi biti po trinajstih letih ponovno v samem središču kulturne(?) revolucije. Zato je njegov Amazon.com ravnokar lansiral Kindle, elektronsko knjigo. Z resolucijo 600×800 in 167 pikami na inč, naj bi – pravim, naj bi – ponujena tehnološka rešitev, blagodejno vplivala na sposobnost prebiranja črk s površine. Ako jim je to uspelo, so premostili eno glavnih težav, zaradi katere elektronske knjige niso mogle enakovredno tekmovati s papirnatimi. Stvarca tehta slabih tristo gramov, kar je malo več kot Nokijin E90 (210 g) in občutno manj kot neka povprečna knjiga, ki tehta slabega pol kilograma. S svetom se, žal, ne povezuje preko wifija, a je mogoče nanj preko povezave, ki je podobna povezavam naših mobilnikov (jep, spet ZDA), dovolj hitro in neboleče pretočiti željeno vsebino. In glede na to, da je dolar precej slaboten, tudi 270 evrov, ki jih moramo odšteti, ni ravno resen strošek za izdelek, ki ga Jeff ponuja kot naslednjo veliko prelomnico.
No, kljub temu, da stvarca (ali ni to dober prevod za gadget) omogoča prebiranje tudi časopisov in – pazite – blogov1, se mi zdi, da nepopravljivi romantik, kakršen sem, kljub vsem neslutenimi možnostim, šelestenja papirja ne bom tako hitro zamenjal za skrolanje2. No prav, mogoče bom še najlažje nadomestil časopise – ko bo znal inspirator3 prikazovati tudi barve .
1 Grega, mogoče bi morali namesto tiskane izdaje Blogorole subvencionirati – najhujšim ljubiteljem pa podariti – “tote stvarce”. ;-)
2 Bolj resna kritika pa je zapisana v Newsweekovem članku z naslovom The Future of Reading, bolj na kratko in zato bolj prebavljivo pa tudi v tem zapisu.
3 Kindle pomeni namreč navdušiti, inspirirati, vneti (strast). Mogoče je lahko tudi vnemek ali pa kar kindl.
Transformacija fotografije z upoštevanjem motiva
Naslov je zelo svoboden prevod fraze “content-aware image resizing”, gre pa za drugačen način raztegovanja ali stiskanja originalne fotografije. Nič posebnega boste porekli, saj to počnemo tudi večkrat na dan. A tokrat gre za “pametno” transformacijo, pri kateri se upošteva vsebina fotografije. Avtorja (Dr. Ariel Shamir in Shai Avidan) sta upoštevala tudi specifike pri transformaciji določenih motivov, na primer človeškega obraza.
Dovolj bodi torej besed, raje si kar sami poglejte, kako zadeva deluje. Še QuickTime verzija.
Potem pa preberite še dokument s podrobnostmi (PDF, ~20MB!).
Slovenija – naslednja različica
Naslednji korak v razvoju koncepta dvanula se bo zgodil, ko bodo del te naše prenovljene skupnosti postali tudi majhni neumni aparati vseh vrst. Družbeni fenomen, ki ga poznamo pod terminom dvanula, se namreč žal še vedno napaja pretežno “le” z vsebino, ki jo ustvarijo posamezniki. Drugi razlog, zakaj narediti korak naprej, pa je dejstvo, da je postalo izkoriščanje informacij, ki nastajajo v ustvarjalnem procesu posameznikov, precej rutinsko delo. Posledica tega je gneča na tem področju: vedno več je dvanula spletnih mest in vedno več je samooklicanih strokovnjakov za ta fenomen.
Fenomen T9
T9 pomeni “tekst z devetimi tipkami” in je Andy Kaufman v svetu mobilnikov. Genialen, a nerazumljen. Ne vem, mogoče je nerazumljen samo v Sloveniji1, saj podjetje Tegic Communications na svojem spletnem mestu omenja fascinantno številko dve milijardi mobilnikov, ki uporabljajo to rešitev. Da v svoji nevednosti nisem izjema, pa sem se prepričal v zadnjih dveh tednih, ko sem med prijatelji širil vero v T9. Večina jih možnost pozna, a je ne uporablja … hkrati pa skoraj ni osebe, ki mi je ne bi v pičlih dveh minutah uspelo prepričati, naj postane uporabnik tedevet.
Skupnost.si
Vedno več slovenske politike se seli na splet: predsednik države, evropski komisar in minister za razvoj imajo lastne bloge, E-uprava ponuja vedno več storitev, Durs si je za 647.157€1 omislil virtualno blondinko, nekateri smo letos že četrtič oddali dohodnino preko spleta, vlada in ministrstva se “uspešno” predstavljajo svojim državljanom … a v tej – na prvi pogled idilični – sliki E-publike Slovenije nekaj bistvenega manjka. Nihče nas ne spodbuja, še manj pa nam ponujajo orodij (beri: novih tehnologij) za aktivno sodelovanje pri odločanju o javnih zadevah. Spletno mesto, ki bo 1. junija 2007 zaživelo na naslovu http://www.skupnost.si/, bo skušalo to vrzel vsaj delno zapolniti.
Izziv #2: Datoteka = spomin / 2. del
Najpomembnejši ugotovitvi iz prvega dela sta, da je treba poimenovanje datotek nadomestiti z označevanjem (angl. labeling). Zastarel sistem shranjevanja datotek v mapah pa je treba nadomestiti s takim, v katerem bodo mape “prežale” na vsebino, ki spada vanje. V tem drugem delu bo ključno vlogo igral čas, ki pomembno vpliva na spreminjanje shranjenih informacij.
Continue reading
Kaj je z mojo identiteto?
Zapis je pravzaprav nadaljevanje debate o manipuliranju z identitetami blogerjev, v katero sem se zapeletel z Gregorjem na Jazu. Problem, ki izhaja iz pomanjkanja mehanizma za ugotavljanje, ali se za avtorjem nekega bloga (ali spletnega mesta nasploh) skriva kdo drug, je postal očiten ob aferi MM na Blogosu, ko se je izkazalo, da Marka Miliča pri pisanju ‘nadomešča’ nekdo drug.
Izziv #2: Datoteka = spomin / 1. del
Cilj vzpostavitve semantičnega spleta (torej različice 3.0) je vzpostavitev okolja, v katerem bodo informacije strojem ne samo dostopne ampak tudi ‘razumljive’. Izziv, o katerem bo tekla beseda, pa je, kako narediti informacije ljudem ne samo razumljive, ampak tudi dostopne na bolj intuitiven (domač) način. Bolj preprosto povedano, kako spremeniti zastarel način upravljanja z datotekami tako, da bo čim bolj podoben upravljanju s spomini.
Internet leta 2020
Pred tremi dnevi je PEW/Internet objavil rezultate raziskave o prihodnosti interneta. Med 742 sodelujočimi v raziskavi so se pojavila tudi imena znanih teoretikov, aktivistov in komentatorjev (Geert Lovink, Seth Finkelstein, Douglas Ruskoff, Howard Rheingold …). Na splošno med sodelujočimi v raziskavi obstaja konsenz, da bo internet v naslednjih 15 letih še vedno bistveno prispeval k zmanjševanju razlik med posamezniki in izboljševanju družbe.
Izziv #1: Namizno spletno mesto
Zaradi uresničevanja nove paradigme pod nenavadnim imenom Web 2.0, smo priča dvema zanimivima pojavoma:
- število uporabnikov se vedno bolj koncentrira na storitvenih spletnih mestih [web service; spletnih servisih], obisk predstavitvenih pa se zmanjšuje;
- posamezni razvijalci spletnih mest so začeli – vzpodbujeni s finančnimi posledicami dejstva iz prve alinee – spoznavati, da je treba fokus pri razvoju tovrstnih servisov preusmeriti tako, da bodo ti v večji meri izkoriščali moč računalnikov, ki stojijo ob naših pisalnih mizah.
O prvi alinei se bo v diplomi, ki jo pravkar pripravlja, predvidoma razpisal Mitja in to tezo verjetno bistveno bolj natančno utemeljil, sam pa bi se rad malo ustavil ob drugi, saj izvablja kar nekaj zanimivih vprašanj.
Najzmogljivejši laptop je črna luknja?!
Tako vsaj trdi Seth Lloyd v članku Ultimate Physical Limits to Computation, ki ga je – sicer zdaj že kar davnega leta 2000 – spisal za revijo Nature, jaz pa sem nanj naletel med dopustniškim čtivom. Do tega, da je črna luknja najzmoglivejši računalnik, je prišel na podlagi treh fizikalnih konstant: hitrosti svetlobe, Planckove in gravitacijske konstante.
Umetna ‘inteligenca’
Jaron Lanier je v knjigi The New Humanists objavil esej z naslovom One Half of a Manifesto, v katerem je resno skritiziral Raya Kurzweila, ki trdi, da bomo ob trenutnem eksponencialnem razvoju tehnologije še pred začetkom druge polovice stoletja priča nastanku take umetne inteligence, ki bo primerljiva s človeško.