Lani poleti sem v zapisu Kako rešiti Facebook? na glas razmišljal, s kakšnim poslovnim modelom bi lahko Facebook začel služiti resen denar. 15. septembra 2009 je FB presegel mejo 300 milijonov uporabnikov in prej kot je načrtoval ustvaril pozitiven denarni tok (ibid.). Zato razmišljajmo naprej. Continue reading
Mediji in tehnnologija
There are 15 posts filed in Mediji in tehnnologija (this is page 1 of 1).
Ne jokajte za časopisi, jokajte za novinarji
Demokracija še vedno potrebuje ne samo informiranega ampak predvsem osveščenega državljana. Dejstvo je, da bomo tudi v prihodnosti – ne glede na to, kaj se bo zgodilo z mediji – potrebovali avtorje, ki bodo iz mase informacij znali poiskati bistvo, raziskati ozadja in narediti zaključke. Uporabniki potrebujemo snovalce, ki bodo vse to počeli profesionalno in za plačilo.
Continue reading
Časopisi: Nikoli več (drugič)
Morda bodo mediji spoznali, da lahko – podobno kot pornografska spletna mesta – odlično živijo tudi izključno od sladokuscev in se bodo nehali ukvarjati s povprečnimi uporabniki. Vsebino bodo prodajali publiki, ki zahteva visoko kakovostno vsebino in jo je pripravljena tudi plačati. Raja pa bo ostala “zunaj” in bo zadovoljevala svoje potrebe na bolj bazični ravni. S tem, kar bo na voljo brezplačno.
Continue reading
Časopisi: Nikoli več (prvič)
Mediji, ki bodo svoj poslovni model postavili izključno na ažurnosti, bodo propadli. To še posebej velja za časopise in spletne medije, ki črpajo ideje za svoje poslovne modele iz časopisne tradicije. Ažurnost ni več dimenzija, ki bi jo lahko mediji prodajali.
Kako rešiti Facebook?
Največji Facebookov problem je v tem, da (še) nima delujočega poslovnega modela. Ustvarjanje prihodkov s ponujanjem klasičnih spletnih oglasov (bannerjev) ali pa manično zbiranje podatkov o uporabnikih pač ni nekaj, na čemer bi lahko (z)rasel nov Google. V tem trenutku Facebookova strategija bolj spominja na dinozavrski model, ki bolj sodi med medle poslovne poskuse Microsofta na spletu, kot pa na zametke nove ekonomske paradigme. Poglejmo, ali ni problem morda tudi nerešljiv?
Continue reading
GPS – naslednja velika stvar na mobilnikih
Po uspešnem pohodu digitalnih kamer na svet mobilnikov, nas uporabnike – najverjetneje še letos – čaka nova prelomnica. S tem, ko bo vedno več mobilnikov opremljenih s satelitskim navigacijskim sistemom (GNSS), se bodo kot po dežju pojavile tudi storitve, ki bodo izkoriščale ta podatek. Konvergenca satelitske navigacije in mobilnikov pa bo imela bistveno večji vpliv na naš življenjski stil, kot so ga imeli camphones – s tretjim očesom opremljeni mobilniki.
iPhone le certificiran Gphone
Apple ve, da se poslovni uspeh skriva v mojstrskem uglaševanju izdelkov z vidika uporabniške izkušnje. Verjamejo namreč, da izdelki, ki odlično služijo svojemu namenu in jih je preprosto uporabljati, zmagujejo v bitki za srca uporabnikov. Vse lepo in prav. Obstaja pa tudi neko drugo podjetje, ki se je v svoji veliko krajši zgodovini naučilo pomembnejšo lekcijo. Bolj bistveno od ponujanja lastne ideje, kako naj stvar deluje, je ponuditi uporabnikom platformo. Uporabniki pa naj se sami odločajo, kako jo bodo uporabljali.
Internet brez anonimnosti
Jasno določljiva identiteta kibernavta je pomembem dejavnik pri ugotavljanju kompetence in bo zato ključnega pomena za (ne)uspeh semantičnega spleta. Pomembno vlogo pa igra tudi v dilemi ali je anonimnost na internetu (še vedno) funkcionalna. Brez mehanizmov za učinkovito identificiranje uporabnikov se nameč odpovedujemo odgovornosti. Ali lahko torej gradimo skupnost brez jasno določljive identitete in kaj je z drugimi vidiki anonimnosti, ko ta odigra pozitivno vlogo.
Continue reading
Identiteta kot kompetenca
Obstaja nekaj, kar bo v prihodnosti še bolj usodno poseglo v razvoj spleta, kot to počne danes. Gre za vprašanje identitete. A kljub temu, da se zadeva kaže kot samostojna dilema, se fenomen pri nadaljnji obravnavi pravzaprav razdeli na dve vprašanji: identitete kot kompetence in identitete kot odgovornosti. Najprej si poglejmo, kaj pomeni jasno ugotavljanje identitete za kakovost in verodostojnost vsebin na spletu.
Continue reading
Fenomen T9
T9 pomeni “tekst z devetimi tipkami” in je Andy Kaufman v svetu mobilnikov. Genialen, a nerazumljen. Ne vem, mogoče je nerazumljen samo v Sloveniji1, saj podjetje Tegic Communications na svojem spletnem mestu omenja fascinantno številko dve milijardi mobilnikov, ki uporabljajo to rešitev. Da v svoji nevednosti nisem izjema, pa sem se prepričal v zadnjih dveh tednih, ko sem med prijatelji širil vero v T9. Večina jih možnost pozna, a je ne uporablja … hkrati pa skoraj ni osebe, ki mi je ne bi v pičlih dveh minutah uspelo prepričati, naj postane uporabnik tedevet.
Blog vs. wiki
Na spletu sta se v zadnjih letih – nekako na pogorišču forumov in ob boku fenomena OhmyNews – uveljavila dva tipa medijev1: blog in wiki. Mnogi so med obema konceptoma že izbrali in zagovarjajo svojega, a velja kljub temu opozoriti na prednosti oziroma slabosti vsakega od njiju: medtem ko je blog zgodba posameznika, je wiki zgodba, ki jo pripoveduje skupnost.
Continue reading
Stanje internetne pokrajine
Pred dvema tednoma sva se na Dnevniku dobila z Domnom Savičem, kjer sva se slabo uro pogovarjala o družbenih spremembah, ki so posledica razvoja interneta. Debata je tekla v glavnem o spletu 2.0, sodelovanju uporabnikov pri (so)ustvarjanju vsebin, blogih, “težavah” z zagotavljanjem kakovostne vsebine in prihodnosti medijev.
Kaj je z mojo identiteto?
Zapis je pravzaprav nadaljevanje debate o manipuliranju z identitetami blogerjev, v katero sem se zapeletel z Gregorjem na Jazu. Problem, ki izhaja iz pomanjkanja mehanizma za ugotavljanje, ali se za avtorjem nekega bloga (ali spletnega mesta nasploh) skriva kdo drug, je postal očiten ob aferi MM na Blogosu, ko se je izkazalo, da Marka Miliča pri pisanju ‘nadomešča’ nekdo drug.
Najzmogljivejši laptop je črna luknja?!
Tako vsaj trdi Seth Lloyd v članku Ultimate Physical Limits to Computation, ki ga je – sicer zdaj že kar davnega leta 2000 – spisal za revijo Nature, jaz pa sem nanj naletel med dopustniškim čtivom. Do tega, da je črna luknja najzmoglivejši računalnik, je prišel na podlagi treh fizikalnih konstant: hitrosti svetlobe, Planckove in gravitacijske konstante.
Umetna ‘inteligenca’
Jaron Lanier je v knjigi The New Humanists objavil esej z naslovom One Half of a Manifesto, v katerem je resno skritiziral Raya Kurzweila, ki trdi, da bomo ob trenutnem eksponencialnem razvoju tehnologije še pred začetkom druge polovice stoletja priča nastanku take umetne inteligence, ki bo primerljiva s človeško.